“Kdor bere knjige,

živi tisoč življenj.”

(G. R. R. Martin)

Na Podružnični osnovni šoli  Cvetka Golarja Ljutomer, šoli s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom in posebnim programom vzgoje in izobraževanja, se vsako leto trudimo, da z različnimi dejavnostmi spodbujamo bralno kulturo pri učencih. Učitelji in knjižničarka se namreč zavedamo, da je branje zelo pomembno za vse generacije ljudi, seveda tudi za otroke s posebnimi potrebami. Pri učencih razvija branje učenje učenja in poveča njihove miselne strategije. Branje pa zelo pomembno razvija tudi učenčeve delovne in učne navade.

Prav zato v okviru pouka in v sodelovanju s šolsko knjižnico potekajo različne dejavnosti, s katerimi težimo okrepiti vrednost branja.

Medgeneracijsko delovanje učencev in delavcev naše šole predstavlja pomemben člen povezovanja med generacijami.

 Pred enim letom se je naše življenje povsem spremenilo, saj je nastopila epidemija koronavirusa. Ta nas je omejila in izolirala, spremenili so se običajni vsakodnevni rituali, zato smo začeli iskati tudi druge vrednote v našem življenju. Tako smo bili prisiljeni veliko časa preživeti le v najožjih krogih svoje družine. Vsa druženja izven domov so odpadla.

Kljub tej situaciji smo se trudili izvesti nekaj akcij, s katerimi smo poskusili ohranjati medsebojne stike na drugačne načine, tudi stik s šolsko knjižnico.

Branje nas je osebnostno krepilo in povezovalo, kot skupino v knjižnici ali kot družino doma, saj so se branju in poslušanju zgodbic po Zoomu lahko priključili tudi domači. Tako je nastala  ena velika bralna družina.

Že v začetku šolskega leta 2020/21  smo se priključili projektu Medgeneracijsko branje – pod okriljem BRALNE ZNAČKE, v okviru katerega smo izvajali branje po skupinah. V projekt se je vključilo 7 skupin z 8 mentoricami.

Posamezne skupine so izvajale razne dejavnosti, tudi preko spletnih okolij Zoom.

  1. skupina: mentorica Jerica Smodej Bohanec, Vida Tivadar
  2.  izvajali projekt vsako prvo sredo v  knjižnici ali razredu, med poukom na daljavo pa tudi preko Zoom okolja.

Število udeležencev: število mladih 6,  število odraslih 2 (učiteljev – mentorjev), odrasli doma.

Prebrali in pogovarjali smo se o knjigah: 

Svetlane Makarovič: Škrat Kuzma dobi nagrado in Petra Svetine: Gospod Feliks.

V času božičnih praznikov smo brali: Isabel Abedi: BOŽIČNI VRANČEK RASPUTIN NAJDE SREČO in Janja Vidmar: Pisma Božičku.

  1. skupina: mentorica Marija Kašič

Število udeležencev: število mladih:  6 učencev v posebnem programu, starih od 15 – 19, število odraslih: 2 

  1. knjiga: Prebrali in pogovarjali smo se o knjigi (avtor in naslov): Mojiceja Podgoršek: »O dečku, ki je posvojil motor« Po branju smo na kratko ponovili vsebino in poustvarjali na temo: Kakšne so tvoje želje oziroma sanje v življenju? Brala nam je študentka na praksi. Pomagala je tudi pri poustvarjanju. Izbor knjige je bil njen.
  2. knjiga: Prebrali in pogovarjali smo se o knjigi (avtor in naslov): Kobrowsky – »Kje si bo Vid umil roke« Pred branjem sem jih povabila, da naj zaprejo oči in si predstavljajo, da sedijo pri potoku ali morju in poslušajo šumenje vode. Po branju smo na kratko ponovili vsebino, osredotočili smo se na vsebine o vodi. Po branju so učenci poustvarjali. Branje na daljavo je bilo učencem všeč, sledili so predstavitvi, ki sem jo pripravila.
  1. skupina: mentorica Tamara Jerič Miholič

Število udeležencev: 7, število mladih: 6, število odraslih: 1

Prebrali in pogovarjali smo se o knjigi (avtor in naslov) : ALEX T. SMITH – KLAVDIJ V CIRKUSU

Učencem je bila knjiga zelo zanimiva, predvsem iz vidika sloga pisanja, saj je pisatelj uporabljal smešne in zabavne besede/stavke, ob katerih so se večkrat nasmejali. Všeč so jim bile slikanice, ki so v knjigi, saj so jim nudile dodatno razlago in vizualizacijo neznanega.

Zaradi omejitev v državi smo branje izvedli v kombinaciji 2. in 3. razreda (NIS) ob mojem vodenju. Bila sem torej edina odrasla oseba.

Knjiga je res nekaj posebnega, saj ima povsem svoj slog pisanja. Pisatelj namreč uporablja veliko humornih vložkov, ki so učence cel čas držale na visokem nivoju koncentracije. Ob slikovni podpori in dopisanih razlagah v knjigi smo zadeve lažje razložili.

Učencem se je zdela knjiga res zabavna. Po prebrani knjigi in analizi smo se lotili risanja, kjer so učenci dobili navodilo, da narišejo tisto, kar so si najbolj zapomnili. Nastale so prave umetnine. Večina se je lotila ravno risanja šotora, ki je izstopal po svojih barvah.

  1. skupina: mentorica Suzana Vaupotič

Projekt smo izvajali enkrat mesečno, in sicer ob četrtkih. Število udeležencev: 7, število mladih 6, število odraslih:1.

Prebrali in pogovarjali smo se o dveh knjigah: Svetlane Makarovič: Škrat Kuzma dobi nagrado, Julian Gough &Tim Field: Zajec in medvedka: Dva zoba in konec sveta.

Nekateri učenci so ob prvi knjigi uživali, spet drugi niso zaradi lumparij škrata. Saj se učijo, da smo drug do drugega prijazni in spoštujemo drug drugega. Ugotovili so, da so nekateri občasno tudi podobni škratu, čeprav vedo, da se to ne dela. Učenci so kljub temu uživali ob škratovi nagajivosti. A na koncu so ugotovili, da se pojavi med živalmi tudi sodelovanje in prijateljstvo. Knjigo smo prebrali večkrat, poslušali smo tudi radijsko igro. A jim je bilo bolj všeč branje knjige.

Ob drugi knjigi Zajec in medvedka so se nasmejali, napeto pričakovali razplet dogodkov in z odprtimi očmi opazovali ilustracije. Spoznali so njim nove lastnosti kot so nejevoljen, drugačen in napeto v smehu srkali vase prebrane besede iz knjige.

Branje je pomembno za naše otroke. Iz malega raste veliko. Ko vzljubiš knjige, odkrivaš nov svet, nova prostranstva in nove širine življenja.

  1. skupina: mentorica Nelica Petek

Število udeležencev: 8, število mladih: 7, število odraslih: 1

  1. knjiga: Prebrali smo staro in že znano pravljico Šivilja in škarjice (Dragotin Kette). Izvedli smo projektni teden, v katerem so se preko različnih učnih predmetov (slovenščina, gospodinjstvo, socialno učenje, dopolnilni pouk) posvetili vsebini omenjene pravljice. Učenci so spoznavali tudi značilnost pravljice. Po branju in sprotnem obnavljanju pravljice so učenci pravljico ustno in pisno obnovili, odgovorili na vprašanja ter ilustrirali. Pri urah gospodinjstva so urili svojo spretnost šivanja gumbov, šivali pa so tudi klobučke za shranjevanje šivank.
  2. knjiga: Prebrali smo tudi knjigo Zajec in medvedka (Julian Gough in Jim Field). Učenci so ob knjigi spoznavali različne lastnosti: nejevoljen, dobrovoljen, glasen, umirjen, tih, sprejemanje drugačnosti. Učenci so po prebrani slikanici odigrali posamezen del iz zgodbice (igre vlog). Sicer pa jim je knjiga bila v veliko veselje, saj so jo dojemali na humoren način.
  3. skupina: Nataša Magdič Kukolj

Število udeležencev: 8, število mladih: 7, število odraslih: 1

V marcu in aprilu smo po metodi dolgega branja prebrali knjigi Svetlane Makarovič: Škrat Kuzma in Kam, pa kam kosovirja?

Učencem so bile prebrane knjige zelo všeč, posebej še zgodbe o kosovirjih. Glili in Glal sta jih očarala s pogumom in svojimi smešnimi prigodami.

  1. skupina: Alenka Tancoš

Število udeležencev: število mladih  6 učencev, število odraslih 1 – učiteljica

Prebrali in pogovarjali smo se o knjigi (avtor in naslov) Julia Donaldson, Zog

Učencem je bila zgodbica o zmajčku Zogu, ker so tudi oni včasih v isti situaciji, ko pri šolskih nalogah niso najuspešnejši. Ugotavljali so, da so lahko oni,  otroci in prav  tako mi, odrasli, tako kot zmajčki v zgodbici, uspešni ali najboljši na različnih področjih in da so med nami velike razlike. Dečkom je bilo nadvse všeč, ko so zmajčki tekmovali v bruhanju ognja, letenju in rjovenju, deklicama pa odlomek, ko je Zog pomagal princesi, ki je zdravila zmajčke in zmaje.  Za konec so si otroci ogledali še risani film o Zogu.